Avtoplin oziroma utekočinjen naftni plin (UNP) je zanimiva, ekonomična in okolju prijazna izbira goriva za lastnike jeklenih konjičkov predvsem na bencinski pogon.
Avtoplin (UNP) je mešanica plinov butana in propana, ki ga pridobivamo kot stranski produkt pri predelavi surove nafte in surovega zemeljskega plina. Zaradi svojih fizikalnih lastnosti sta propan in butan pri določenih pogojih (temperatura 20 °C, zračni tlak en bar) v plinastem agregatnem stanju, zato se UNP hrani v posodi pod povečanim tlakom, ohranja mešanico v tekoči obliki. Avtoplin sam po sebi nima vonja ali barve, zato je za njegovo odkrivanje iz varnostnih razlogov odišavljeno z značilnim vonjem.
Avtoplin velja za najpomembnejši in najbolj razširjen alternativni pogonski vir z nižjimi emisijami toplogrednih plinov in prašnih delcev v okolje.
Avtoplin (UNP) je mešanica plinov butana in propana, ki ga pridobivamo kot stranski produkt pri predelavi surove nafte in surovega zemeljskega plina. Zaradi svojih fizikalnih lastnosti sta propan in butan pri določenih pogojih (temperatura 20 °C, zračni tlak en bar) v plinastem agregatnem stanju, zato se UNP hrani v posodi pod povečanim tlakom, ohranja mešanico v tekoči obliki. Avtoplin sam po sebi nima vonja ali barve, zato je za njegovo odkrivanje iz varnostnih razlogov odišavljeno z značilnim vonjem.
Avtoplin velja za najpomembnejši in najbolj razširjen alternativni pogonski vir z nižjimi emisijami toplogrednih plinov in prašnih delcev v okolje.
Sistem za avtoplin
Vsi, ki ste svoje jeklene konjičke že predelali na plin, ste se zagotovo srečali s pojmi kot so: posoda za plin, polnilni ventil, večopravilni ventil, cevovod, elektromagnetni ventil, uparjalnik oziroma reduktor tlaka plina, filter za plin, vbrizgovalne šobe (injektorji). Vse to namreč sestavlja sistem za avtoplin.
Posode za plin so različnih velikosti in dveh različnih oblik. Valjasto (cilindrično) posodo vgradimo neposredno v prtljažni prostor, toroidne posode pa v predel rezervnega kolesa. Pri slednji opciji poskrbite za morebitne predrte gume z malim polnilnim sistemom, ki ga sestavlja prenosni kompresor za zrak in polnilo, s katerim gumo toliko zakrpate, da se lahko brez težav pripeljete do vulkanizerske delavnice.
Merilnik količine plina velja za precej nenatančnega in je prej indikator količine. Zato je najbolje, da voznik z uporabo sam ugotovi, koliko lahko prevozi z eno polnitvijo avtoplina in glede na to določa obiske na črpalkah. Brez skrbi za novince - ko zmanjka plina, plinski sistem samodejno preklopi na bencin.
V katera vozila je možno vgraditi plinski pogon?
Plinski pogon je možno vgraditi v skoraj vsa vozila na bencinski pogon, novejša tehnologija pa omogoča vgradnjo v vsa vozila. Slednja je odvisna od vozila, v katerega se avtoplin ali plinski sistem vgradi. Glede na obliko in model vozila lahko določimo, kakšen rezervoar za avtoplin in kakšen plinski sistem lahko vgradimo. Vgradnja plinskega sistema je najenostavnejša pri vozilih z uplinjačem, dosti težje pa je pri motorjih z direktnim vbrizgavanjem in katalizatorjem. Sorazmerno s tem raste tudi cena vgradnje za avtoplin.
Kdaj se povrne investicija?
Investicija v vgradnjo plinskega sistema se lahko povrne že v roku enega leta, če se prevozi približno 2.000 km na mesec.
Kje lahko napolnite avtomobile na plin?
Svojega jeklenega konjička lahko napolnite na plinski črpalki Butan plin v Ljubljani in Izoli. Zemljevid vseh plinskih črpalk v Sloveniji in na Hrvaškem najdete tukaj. V Evropi je okoli 8000 bencinskih servisov, ki ponujajo avtoplin, od tega jih je samo v Italiji okoli 2000.
Servisiranje in vzdrževanje sistema
Plinska napeljava ne zahteva posebnega vzdrževanja. Zadostuje, da enkrat na leto na servisu, kjer so vgradili napravo, zamenjajo plinski filter in pregledajo vse cevi in priključke za tesnost. Redkokdaj je treba zamenjati oziroma popravljati kakšno napravo pred prevoženimi 300 tisoč kilometri (Prins).
Avtoplin in varnost
Pri primerjavi avtoplina in bencina s stališča varnosti velja dejstvo, da je plin varnejši kot bencin in sicer tako pri požaru vozila kot pri prometni nesreči. Pri požaru plin iz rezervoarja izteka postopoma in gori v usmerjenem ognju, bencin pa se razlije in ogenj takoj zajame celotno vozilo. V primeru prometne nesreče je pri plinski instalaciji varovanje večstopenjsko, in sicer z elektro ventili in predvsem plinskimi rezervoarji, ki so v primerjavi z bencinskimi bistveno ojačani in izdelani iz kvalitetnejših materialov ter vsebujejo aktivne varnostne elemente. Vsak avtoplinski sistem ima vgrajen ventil, ki ob prekinitvi elektrike takoj zapre dotok goriva.
Varnost pri avtoplinu se zagotavlja na več načinov. Vse posode so tlačno preizkušene z veliko višjim tlakom, kot je sicer višina tlaka med uporabo. K večji varnosti avtoplina prispeva tudi to, da je od nazivne prostornine posode dejansko uporabnih le okoli 80 odstotkov razpoložljivega prostora za plin. Tretji varnostni ukrep je vgradnja posebnega večopravilnega ventila, ki poleg merjenja količine plina v posodi opravlja še vlogo nadtlačnega varnostnega ventila. Ta se pri določenem tlaku v posodi samodejno odpre in spusti plin v usmerjenem curku iz posode ter s tem razbremeni posodo, vse dokler tlak ne pade pod varno mejo. Druga naloga večopravilnega ventila je odpiranje in zapiranje pretoka plina od posode proti motorju. Kadar motor deluje na avtoplin, je ta pretok odprt, v primeru delovanja na bencin, ob uhajanju plina iz sistema ali ob trku pa je zaprt.
